»Gospa, razložite mi prosim, kaj pomeni pregovor »Jabolko ne pade daleč od drevesa.« To je le eno od vprašanj zdravnika, s katerim ugotavlja kognitivne sposobnosti osebe, ki je sama ali pa so svojci pri njej zaznali vidne spremembe v vsakdanjem življenju.
Tokrat je bila z nami zdravnica, profesorica in znanstvenica Maja Trošt, dr. med., specialistka nevrologije, zaposlena v Univerzitetnem kliničnem centru na Nevrološki kliniki. Že vrsto let se ukvarja z bolniki z nevrodegenerativnimi boleznimi možganov, kot je Alzheimerjeva bolezen. Maja Trošt je dolgo živela v Dragomerju, zato jo imamo tako rekoč za našo občanko. Spregovorila nam je o kognitivnih, mentalnih funkcijah, o začetnem kognitivnem upadu, o različnih preiskovalnih metodah ter o namenu teh preiskav.
Starejšim s starostjo upadajo določene kognitivne sposobnosti. Starejši se lahko osredotočimo na manj stvari hkrati, potrebujemo več časa za priklic informacij, upočasnjeno je naše odzivanje in naš govor. Vendar se normalni kognitivni upad razlikuje od kognitivnega upada pri demenci. Lahko pride do blagega kognitivnega upada, vmesnega obdobja, ko je oseba še vedno samostojna, veliko pa pozablja. Osebe z blago kognitivno motnjo imajo več možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Pri kognitivnem upadu kot posledici demence se pojavijo motnje v višjih možganskih funkcijah: pri govoru, orientaciji, pozornosti, spominu, abstraktnem mišljenju. Opazimo motnje razpoloženja, čustvovanja in težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil.
Diagnostične preiskave so različne in številne. Zelo pomemben je poglobljen začetni pogovor z nevrologom ali psihiatrom (imata enake strokovne smernice). Oseba zdravniku opiše svoje težave, kdaj so se pojavile in kako hude so. Ali se je spremenilo tudi razpoloženje. Lahko gre za depresijo. Zelo pomembno je opažanje svojcev, ki so bolj kritični. Oseba z začetno demenco se znajde v hudi stiski, ve, da je nekaj narobe in skuša prikriti svoje težave; pogosto jim je nerodno. Zdravnik opravi različne presejalne teste, s katerimi ugotavlja sposobnost spomina, pozornosti, orientacije. Osebo vpraša po datumu, po datumu rojstva moža, otrok, prosi jo, da si zapomni določene slike in jih mora ponoviti, razložiti mora pregovor »Jabolko ne pade daleč od drevesa«, narisati mora številčnico ure, računati itd. Pri normalnih kognitivnih funkcijah je rezultat testa 30 točk, 24 točk ali manj pa kaže na upad kognitivnih funkcij oziroma na prisotnost demence.
Glede na to, katere možganske funkcije so prizadete, ali je prizadet govor, spomin, lahko sklepamo na okvirni vzrok. Zdravniku so na voljo še druge preiskave, ki pomagajo ločiti demence. Rentgen glave, CT, MR, funkcijska resonanca, PET, biološki označevalci, laboratorijske preiskave, pregled likvorja … Tako zdravnik ugotovi, ali gre za vaskularno-žilno demenco oz. bolezen drobnih žil, ali pa gre za nabiranje posebnih beljakovin, amiloidnih plak, kar nakazuje Alzheimerjevo demenco; morda je vzrok bolna ščitnica ali pa na stanje kognitivnih sposobnosti vplivajo številne kronične bolezni kot sta sladkorna bolezen in povišan krvni tlak. Pomemben podatek je tudi informacija o poškodbi glave ali o udarcu v glavo.
Vse osebe niso deležne tako natančne diagnostike. O tem, katere preiskave napraviti, katere so smiselne, se skupaj odločata bolnik in zdravnik in tudi mnenje svojcev šteje. Vsi bolniki tudi ne želijo poiskati potencialnega vzroka za demenco, niti ne želijo vedeti, za katero vrsto demence gre. Postavitev zgodnje diagnoze je zelo pomembna. Saj le-te z novimi zdravili, čeprav gre za začetno fazo, lahko upočasnimo, izčistimo beljakovine iz možganov. Alzheimerjeva bolezen poteka počasi, tudi do 20 let. Doba preživetja je 14, 15 let. Večina nevrodegenerativnih bolezni ni dednih, deduje se pa nagnjenost k demenci. Zboli več žensk.
Na koncu smo spregovorili še o varovalnih dejavnikih kognitivnega upadanja. Sliši se kot mantra, pa vendarle: nujen je zdrav življenjski slog že v srednjih letih, kar pomeni zdravo prehranjevanje, redno gibanje, kakovostno spanje, čim manj stresnih situacij, socialno aktivno življenje in seveda trening možganov. Bolj kot možgane treniramo, močnejši so. Doktorici Maji Trošt se najlepše zahvaljujemo za razumljive, koristne in zanimive informacije.
Erna Kos Grabner